Lorem ipsum

read more

Gradišče nad Bašljem

Naselbina, katere ostaline so ohranjene na skalnatem vrhu vzpetine Gradišče tik ob vznožju Storžiča, je imela izstopajočo vlogo v zgodnjesrednjeveški Karnioli. Odkrite plasti s številnimi kovinskimi predmeti in keramičnimi najdbami nam osvetljujejo čas od konca 8. stoletja do začetka 10. stoletja.

  • Pred 850 n. št.

Pred 850 n. št.

Pokrajina

V severozahodnem delu Slovenije ob vznožju 2132 metrov visokega Storžiča se nad vasjo Bašelj dviga koničasta vzpetina Gradišče (873 metrov) s strmimi pobočji, skrita med mogočnima hriboma Velikim vrhom in Goro sv. Lovrenca Sl. 1 Sl. 2 Sl. 3. Na južni strani pod skalnim vrhom je pobočje preoblikovano z umetnimi terasami. Dostop do vrha, ki stoji na začetku Bašeljske grape, je najlažji s sedla na jugozahodni strani, čez katerega vodi pot naprej proti Bašeljskem prevalu. Arheološko najdišče na skalnatem vrhu z gozdom poraščenega Gradišča je veliko približno 50 × 100 metrov, razgibana površina pa kaže, da se pod njo skrivajo ostanki zidane naselbine. Najdišče je na treh straneh obdano z obzidjem, razen na vzhodni strani s strmim skalnatim pobočjem, ki ga omejuje soteska Pekel, ki jo je izdolbla hudourniška rečica Belica. Z najdišča, ležečega pod mogočnimi pobočji Storžiča in Zaplate, ki kraljuje nad vhodom v dolino reke Kokre, se odpre pogled na obširno Kranjsko polje v dolini vse do mesta Kranja – antičnega Karnija (Carnium) – in zgodnjesrednjeveške Creine.1

Sl. 1: Gradišče nad Bašljem na severozahodnem delu Slovenije. Avtor: Narodni muzej Slovenije

Sl. 1: Gradišče nad Bašljem na severozahodnem delu Slovenije. Avtor: Narodni muzej Slovenije

Sl. 2: Gradišče nad Bašljem. Državna topografska karta 1:25 000 (Preddvor 27). Avtor: Geodetska uprava Republike Slovenije

Sl. 2: Gradišče nad Bašljem. Državna topografska karta 1:25 000 (Preddvor 27). Avtor: Geodetska uprava Republike Slovenije

Sl. 3: Gradišče nad Bašljem na vznožju Storžiča (2132 m n. v.). Na levi strani je cerkev Sv. Lovrenca. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Timotej Knific

Sl. 3: Gradišče nad Bašljem na vznožju Storžiča (2132 m n. v.). Na levi strani je cerkev Sv. Lovrenca. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Timotej Knific

Lokacija najdišča mu daje izrazito vojaški značaj Sl. 4. Z vojaško vlogo ga je mogoče povezati tudi zaradi njegovega odličnega strateškega položaja, medtem ko je za naselbino zaradi strmih bregov in pomanjkanja ugodnih tal za vsakdanje življenje manj primerno. Postojanka na Gradišču je verjetno nadzorovala pot iz pokrajinskega središča v Kranju prek gorskih sedel na Koroško.2 Na prisojnih gozdnatih pobočjih pod Grintovci se vzhodno in zahodno od Gradišča nad Bašljem dviga še več vzpetin z ostanki utrjenih naselbin iz poznoantičnega obdobja, med njimi Štefanja gora pod Krvavcem, sv. Jakob nad Potočami in Gora sv. Lovrenca.3

Sl. 4: Gradišče nad Bašljem, lidarski posnetek. Avtor: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Dimitrij Mlekuž

Sl. 4: Gradišče nad Bašljem, lidarski posnetek. Avtor: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Dimitrij Mlekuž

Naseblina

Naselbina, velika približno 50 × 100 metrov, se razprostira na skalnem vrhu Gradišča in na terasastih pobočjih, poraščenih z grmičevjem in gozdom, kjer so še danes vidni obrisi številnih pravokotnih stavb, razporejenih na terasah in nanizanih ob kamnitem obzidju, ki je naselbino obdajalo s treh strani, medtem ko je bila postojanka na vzhodni strani dobro zavarovana s strmimi prepadnimi skalami Sl. 5 Sl. 6. Izkopavanja, ki so leta 1939 in 1998 potekala pod vodstvom Narodnega muzeja Slovenije Sl. 7, so na mestu izkopa, ob poti jugozahodno pod vrhom hriba, razkrila do 0,7 metra debelo obzidje, narejeno iz lomljenega kamenja in zapolnjeno z malto, katerega temelji so bili postavljeni na skalno osnovo. Višina ohranjenega zidu je bila 1,2 metra, njegova prvotna višina pa je bila zanesljivo večja, kar dokazuje kamenje, ki se je zrušilo na notranjo in zunanjo stran zidu in se ohranilo kot kamnita groblja.4

Sl. 5: Gradišče nad Bašljem. Risba prikazuje zidove in terase in domnevni načrt naselbine. Rdeča puščica kaže lokacijo pri zahodnem zidu, kjer so bila izvedena izkopavanja v letih 1939 in 1998. Avor: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj; risal Peter Fister, 1967 (Knific 1999a, sl. 7)

Sl. 5: Gradišče nad Bašljem. Risba prikazuje zidove in terase in domnevni načrt naselbine. Rdeča puščica kaže lokacijo pri zahodnem zidu, kjer so bila izvedena izkopavanja v letih 1939 in 1998. Avor: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj; risal Peter Fister, 1967 (Knific 1999a, sl. 7)

Sl. 6: Gradišče nad Bašljem, lidarski posnetek. Avtor: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Dimitrij Mlekuž

Sl. 6: Gradišče nad Bašljem, lidarski posnetek. Avtor: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Dimitrij Mlekuž

Sl. 7: Gradišče nad Bašljem, arheološka izkopavanja Narodnega muzeja Slovenije leta 1998. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Jože Hanc

Sl. 7: Gradišče nad Bašljem, arheološka izkopavanja Narodnega muzeja Slovenije leta 1998. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Jože Hanc

Na mestu izkopa so bila v obzidju odkrita tudi vrata z odprtinama za podboje. V bližini najden zoglenel kol in obdelan kamen iz lehnjaka, ki sta bila najverjetneje del vratne konstrukcije, je uničil ogenj. Poleg vrat je bila na obzidje prislonjena kamnita stavba, katere notranjost ni bila raziskana. Ob njej sta proti severu vodili dve kamniti stopnici Sl. 8. Ostanki arhitekture, drobne najdbe s hodne površine in iz peska malte ter radiokarbonske analize oglja, zoglenelih semen in drugih rastlin dokazujejo obstoj naselbine v poznoantičnem času, to je v 5. in 6. stoletju, ko je bila naselbina uničena v ognju Sl. 9. Da se je življenje v njej spet nadaljevalo od konca 8. pa vse do 11. stoletja, dokazujejo številni v močni žganinski plasti nad razvalinami najdeni železni predmeti in odlomki lončenine, raztreseni po celotni površini naselbine. Sl. 10 Sl. 11 5

Sl. 8: Gradišče nad Bašljem, arheološka izkopavanja Narodnega muzeja Slovenije leta 1998. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Jože Hanc

Sl. 8: Gradišče nad Bašljem, arheološka izkopavanja Narodnega muzeja Slovenije leta 1998. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Jože Hanc

Sl. 9: Gradišče nad Bašljem, poznoantični predmeti. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Tomaž Lauko

Sl. 9: Gradišče nad Bašljem, poznoantični predmeti. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Tomaž Lauko

Sl. 10: Gradišče nad Bašljem, predmeti in situ, izkopavanja Narodnega muzeja Slovenije leta 1998. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Timotej Knific

Sl. 10: Gradišče nad Bašljem, predmeti in situ, izkopavanja Narodnega muzeja Slovenije leta 1998. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Timotej Knific

Sl. 11: Gradišče nad Bašljem, žganinska plast, izkopavanja Narodnega muzeja Slovenije leta 1998. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Timotej Knific

Sl. 11: Gradišče nad Bašljem, žganinska plast, izkopavanja Narodnega muzeja Slovenije leta 1998. Fotografija: Narodni muzej Slovenije, Timotej Knific

References

1 Knific, Timotej, ‘Arheološko najdišče Gradišče nad Bašljem (The Gradišče above Bašelj Archaeological Site)’, in Roblek, Tone (ed.), Preddvor v času in prostoru, Zbornik Občine Preddvor, Preddvor, 1999, pp. 55, 57–58
Bremec, Rok, Arheološka topografija utrjenih najdišč med Begunjščico-Zgošo, Savo in Kokro (Archaeological Topography of Fortified Settlements in the Territory between Begunjščica-Zgoša and the Rivers of Sava and Kokra), Undergraduate Thesis, Faculty of Arts, Kranj, 2012, pp. 152 – 157

2 Knific, Timotej, ‘Arheološko najdišče Gradišče nad Bašljem (The Gradišče above Bašelj Archaeological Site)’, in Roblek, Tone (ed.), Preddvor v času in prostoru, Zbornik Občine Preddvor, Preddvor, 1999, p. 67

3 Ibid., p. 55
Valič, Andrej, ‘Temeljne arheološke prvine okolice Preddvora (Archaeological Sources from the area of Preddvor)’, in Roblek, Tone (ed.), Preddvor v času in prostoru, Zbornik Občine Preddvor, Preddvor, 1999, pp. 43–53

4 Knific, Timotej, ‘Arheološko najdišče Gradišče nad Bašljem (The Gradišče above Bašelj Archaeological Site)’, in Roblek, Tone (ed.), Preddvor v času in prostoru, Zbornik Občine Preddvor, Preddvor, 1999, pp. 59–60

5 Ibid., pp. 63-64
Knific, Timotej, ‘Gradišče nad Bašljem (Gradišče above Bašelj)’, in Božič, D. et al., Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana, 1999, p. 398

Continue to: 850–1050 n. št.

Pokrajina Naseblina

deli printaj

na vrh ↑